Ko smo se pred poldrugim mesecem v Bratislavi sestali člani Evropske zdravstvene komunikacijske mreže, ki deluje pod okriljem WHO, je Dag Rekve, svetovalec norveškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve strnil naša razmišljanja v pikro, a boleče resnično ugotovitev. Dejal je, da se je problem alkohola lani uvrstil na prednostno listo, postal predmet številnih razprav. A le za dobrih pet dni, kolikor je trajala ministrska konferenca o mladih in alkoholu. Tedaj je bila pozornost mednarodne javnosti usmerjena v grozljive številke, ki jih v Evropi narekuje alkoholizem. Nato je dirigentsko palico spet prevzela alkoholna industrija. Bili bi naivni, če bi se temu čudili. Strokovnjaki nizozemskega inštituta za promocijo in varovanje zdravja, ki želijo z medijskimi kampanjami spodbuditi mlade k zdravemu življenju, jih seznaniti s škodljivostjo alkohola in z zlaganostjo oglaševalskih prijemov, so ugotovili, da so tako rekoč nemočni. Z 1,5 milijona evrov, kolikor so imeli na razpolago za izvedbo štirih kampanj, se niso mogli kosati z alkoholno industrijo, ki jih je imela 110 samo za oglaševanje v medijih. Ne moremo pričakovati, da bo spopad med strokovnimi argumenti in močjo, med temi, ki želijo izboljšati zdravstveno podobo slovenstva, in onimi, ki prodajajo (zlasti mladim) zlagani imidž, v Sloveniji kaj bistveno drugačen. Nasprotno. Saj je že zdaj kot prvi prišel v državni zbor zakon, ki naj bi alkoholni industriji pri oglaševanju dal bolj proste roke. Sicer pa si je prav zabavno predstavljati, kakšne jeremijade se bodo spet vrstile ob vseh treh obravnavah včeraj predstavljenega zakona o omejitvi porabe alkohola, češ da bodo z njimi prizadeti gospodarski interesi naše države in podobno. Figo. Državo hromi davek, ki ga plačuje zaradi obolevnosti in smrtnosti, ki jo povzroča nezmerno popivanje – čeravno tega mnogi nočejo priznati. Pravzaprav bi bili pravi odvetniki, ki bi zagotovo pripomogli k sprejetju tega zakona, otroci iz družin, v katerih je eden od staršev alkoholi. In čeprav takšne zgodbe ostanejo skrite, praviloma neizpovedane, nanje ne bi smeli pozabiti. Veljalo pa bi se vprašati, koga in zakaj bi prizadelo, če bi se tudi pri nas, tako kot na primer na Danskem, čez noč pred prodajne police z alkoholom spustile rešetke. In pri iskanju odgovorov ne pozabiti na zdravje.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Post Navigation