Pogosto lahko slišimo, da je stres vzrok za nastanek izgorelosti, kljub temu pa teh pojmov nikakor ne smemo enačiti. Pri stresu gre za povsem normalni fiziološki odziv organizma na dražljaje iz okolja. Ti dražljaji motijo osebno ravnotežje posameznika.
Lahko rečemo, da gre v primeru stresa za prirojeni program prilagajanja telesa na nove okoliščine in na določene spremembe, ki jih ljudje zaznavano kot ogrožajoče.
Delo v stresnih razmerah
Stres zelo pogosto povezujemo z delom, ki ga opravljamo. Stres na delovnem mestu je pogosto sprožilec za izgorelost in torej ne vzrok, kot to misli marsikdo. Seveda pa je predvsem od naših izkušenj odvisno, katere situacije so za nas lahko stresne in seveda na kakšen način se nanje odzovemo.
Stresne okoliščine pri določeni osebi lahko povzročajo na primer občutek popolne nemoči, prav tako depresivnost. Določene osebe pa zmorejo tudi v obremenilnih okoliščinah zelo dobro poskrbeti zase. Stres torej doživljajo zgolj kot neko vrsto ovire, ki jo je treba čim prej uspešno premagati.
Različne vrste stresa
Znan je občasni ali kratkotrajni stres ter dolgotrajni ali kronični stres. Prva vrsta stresa na nas praviloma vpliva celo spodbudno. Pri tem se na primer učinkovito spodbuja tvorba novega spomina, dinamičnost, kreativno razmišljanje, motiviranost za opravljanje dela. Ravno zato ga lahko imenujemo tudi pozitivni stres na delovnem mestu.
Druga vrsta stresa pa se lahko imenuje negativni stres. Zanj je značilno stalna zvišana količina kortizola. To vodi v presnovne spremembe, v bolezni, v zmanjšano sposobnost imunskega odziva, v psihične znake.
Prepoznavanje stresa
Že v samo nekaj minutah po stresnem dogodku se lahko razvijejo simptomi odziva na stres. To nato lahko traja tudi več ur, celo do nekaj dni. Pomembno je, da pri prepoznavanju simptomov stresa izključite nekatere dejavnike, ki povzročajo zelo podobne simptome.
Simptomi za stres na delovnem mestu in v drugih situacijah so lahko telesni, čustveni ali duševni in vedenjski. Telesni simptomi se na primer kažejo v pomanjkanju energije, v stalni utrujenosti, izčrpanosti, v težavah s spanjem, v pospešenem bitju srca, v bolečinah v prsih ali pri srcu. Vedenjski simptomi pa se kažejo denimo v obliki spremenjenega sloga sporazumevanja.