Motnje hranjenja sodijo med zelo resne duševne motnje, ki se kažejo zlasti v spremenjenem odnosu do hrane, v spremenjenem odnosu do telesa, prav tako tudi v resnih motnjah navad prehranjevanja. Pomembni znaki omenjenih motenj so obsedenost s hrano, telesno težo pa tudi samo obliko telesa.
Kljub temu da motnje hranjenja ne sodijo med bolezni odvisnosti, imajo prav tako številne značilnosti tovrstnih bolezni. Osebe, ki se z omenjeno motnjo soočajo, ves čas premišljujejo o hrani, o kalorijah, telesni teži.
Najpogostejše vrste motenj hranjenja
Motnje hranjenja se delijo na več vrst. Med najpogostejše pa zagotovo sodijo anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje. Sicer pa posamezne oblike motenj hranjenja lahko prehajajo iz ene v drugo obliko.

Osebe, ki se soočajo z anoreksijo, si namerno povzročajo prenizko telesno težo. Obremenjene so z obliko svojega telesa in telesno težo. Spremlja jih obupen strah pred debelostjo. Tudi za osebe z bulimijo je značilno, da so preobremenjene s telesno težo in obliko svojega telesa. Za motnjo prisilnega prenajedanja pa so značilni napadi prenajedanja in posledično hitra in pogosta nihanja telesne teže.
Koga najpogosteje prizadenejo motnje hranjenja?
Med obolelimi za motnjami hranjenja so najbolj pogosto ženske, nekaj pa je seveda tudi moških. Ker so motnje hranjenja pri dekletih in ženskah družbeno precej bolj sprejemljive, posledično lahko hitreje pa tudi lažje poiščejo pomoč.
Motnje hranjenja so lahko zelo močno povezane tudi s športom. Najpogosteje se pojavljajo tam, kjer sta še posebej poudarjena videz ter nizka telesna teža, in kjer se od športnikov zahteva lahkotnost, hitrost ter agilnost. Poleg nekaterih športov se motnje hranjenja pogosto pojavljajo tudi v baletnih ter manekenskih krogih.
Kako se motnje hranjenja zdravijo?
Za zdravljenje motenj hranjenja je značilno, da vključuje najrazličnejše obravnave, na primer medicinsko, farmacevtsko. Slednje je predvsem odvisno od same stopnje izraženosti pa tudi od vrste motnje.
Če se motnja hranjenja dovolj zgodaj odkrije in zdravi, se seveda pomembno zmanjša tudi sama prognoza. Cilj samega zdravljenja pa je seveda, da se poskuša doseči in vzdrževati normalno telesno težo. Prav tako se poskuša ustaviti vse škodljive oblike hranjenja, kot je na primer omejevanje hrane. V zdravljenje se neredko vključuje tudi zdravljenje pridruženih psihiatričnih ter somatskih motenj.





